Že v prejšnji številki je Matej zapisal, da je ne samo dobro, ampak dobrodošlo narediti odmik od vsakodnevnega življenja. Takoj po dveh dneh, ko sva kovala načrte za prihodnost, sem se z družino usedel na avion in odletel na Tajsko za dobre tri tedne. Tam je poletje z lepimi 32 in več stopinjami Celzija, morje in plaže na dlani, predvsem pa drugačna energija v zraku. Niti za trenutek ni bil vklopljen TV in otroci niso gledali risank, poslušali smo glasbo in z največjim veseljem sem zamudil sendvič afero. Ves čas sem delal 4–5 ur na dan, posvečal sem se urejanju knjige, prevedli jo bomo namreč v tuje jezike, ter pripravi videov za pomemben projekt, ki ga z Matejem pripravljava za zobozdravnike. Zanimivo je, kako se lahko človek, ko ga ne obremenjujejo dnevne obveznosti, lahko posveti delu in sprosti kreativno energijo. Človek se, kljub temu da dela, napolni z energijo in predvsem stopi v pristen stik s samim seboj. Očitno le drži modrost, ki pravi, da kdor se počuti osamljenega, težko funkcionira v odnosu. Trenutki kreativnosti so pravzaprav hrana za dušo in ne smemo jih zanemarjati. Kot pravi Erik, naš »chef« Tamana, včasih je bolje bistro zapreti za en teden in v miru postaviti smernice kot pa delati od jutra do večera kot hrček na svojem kolesu, dokler ne slišimo, da je sosedo kar naenkrat kap ali je nenadoma zbolela za rakom ipd. Predvsem je pomembno, da v dobi nespametnih telefonov in asocialnih omrežij ne zaplavamo v fantazijske svetove, temveč dvignemo glavo z ekrana ter živimo v svetu, ki je okoli nas. Pred približno šestimi meseci sem izbrisal vse aplikacije, vezane na konstantno buljenje v ekran, in povem vam, da sem zelo razbremenjen. Toplo priporočam. Pisanje ni namenjeno podpiranju lenobe, da se razumemo. Namenjeno je reevalvaciji odnosa do sebe, okolja in dela ter vabi na preizkus enomesečne odsotnosti iz omrežij. Se bosta kar naenkrat pojavila višek časa in osamljenost?
Želim vam veliko uspehov pri odstranjevanju motečih dejavnikov in posvečenosti v odnosu do sebe, okolja in dela.
Najboljši kreativni rezultat odmika na Tajsko je pa pregovor, ki ga nisem nikjer prebral, četudi je morda bil že zapisan poprej. Glasi se: »Ne rastejo samo otroci, rastejo tudi starši.«