Pravijo, da je življenje smrtno nevarna reč. Čeprav je stavek karikiran, pa se lahko vsak dan znova prepričamo, da se nevarnostim bodisi približujemo ali se oddaljujemo od njih. Poleg osebnega sloga in svetovnega nazora obstaja osebnostna lastnost, ki najbolj vpliva na to, ali se bomo od nevarnosti odmikali ali se ji bomo približevali. Gre za sposobnost odločanja – pravilnega odločanja.
Američani so se prav tako odločili. Mnogi so pohiteli z napovedmi o novem, slabšem, s strahom in sovraštvom prepletenem svetu, spet drugi so se usedli za volan in se odpeljali v Kanado. A kljub temu sem prepričan, da je izvolitev gospoda Trumpa za novega predsednika priložnost, da se Američani (tako republikanci kot demokrati) vrnejo k nekaterim vrednotam, ki so jih zanemarili, in da se prevetri politična situacija v Washingtonu. Prepričan sem tudi, da bo Trump omilil svojo govorico, ki je bila v času kampanje nestrpna, razdvajajoča, sovražna in včasih že na meji nevarnega primitivizma, sedaj, ko ne tekmuje več z gospo Clintonovo. Ne glede na to, kaj si mislimo o njem, se je Trump odločil za predvolilno strategijo, ki mu je prinesla rezultat. Premagal je skoraj vse analitike in medije, ki so mu napovedovali poraz. Odločil se je, da bo z zelo šokantnimi manevri komuniciral z ljudmi, ki imajo dovolj ‘brezmadežnikov’, ki jih ne pripeljejo nikamor. Prednje je prišel kot vodja, ki ima svoje grehe, in teh grehov niti ne skriva. Še več, celo potenciral jih je. Pa je bil retorično, vsebinsko in po bontonu manj vreden od Hillary.
Nazaj k odločanju. Čemu torej reči da in čemu ne? Večna dilema, ki dela nemirno večino ljudi. To dilemo delimo z vami tudi mi. Velikokrat ste postavljeni v položaj, ko se morate odločati o oskrbi. Ta odločitev ni enostavna, zato dovolite, da z vami delimo kriterije, ki vas pametno vodijo k odločitvi.
Prvo vprašanje, ki si ga morate postaviti pred odločitvijo, je: »Ali je, kar mi predlagajo, pomembno, in če je, kako pomembno je?« Mogoče se zdi ta kriterij na prvi pogled logičen, vendar ni vedno tako. Ogromno odločitev sprejmemo, jim naklonimo zajeten del časa, energije in denarja, pa v resnici sploh niso pomembne. Še najlaže je določiti pomembnost z dodatnim vprašanjem: »Ali me bo ta odločitev pripeljala bliže k cilju, ki si ga želim?« Lahko je cilj povezan z zdravjem, dobrim počutjem ali estetiko. Morda pa se je cilj počutiti varno, ne zgolj celostno.
Drugo vprašanje v algoritmu odločanja je: »Katere kratkoročne in predvsem dolgoročne koristi mi bo ta cilj prinesel in kakšen je potreben vložek?«
Tretje vprašanje, ki vam pomaga pri odločanju, je: »Kako zahtevna bo pot do cilja?« Ravno tu pogosto opazimo, da se ljudje umaknejo oziroma zastanejo. Pot je največkrat povezana s spremembami, te pa ljudem niso všeč.
In še zadnje vprašanje, ki si ga postaviš, če so prvi trije kriteriji izpolnjeni: »Ali je ta priložnost tako pomembna in časovno pogojena, da mora vse ostalo počakati?«
Pot do dolgoročnega ustnega zdravja in stabilnosti, ki prinaša občutek celosti in miru, za večino pacientov ni enostavna. Naša naloga je, da vas na to pot usmerimo, ko ugotovimo, da je pomembna, in ko z vami vzpostavimo takšen odnos ter komunikacijo, da to pomembnost spoznate ter razumete tudi vi. Ko se pot začne, moramo igrati vlogo zaupanja vrednega svetovalca in vodje. Na tej poti vas ne smemo prehitevati, kot to rad počne gospod Donald, ali še huje – stopicati za vami, kar je bil vse prevečkrat modus operandi ‘starega Washingtona’ in gospe Hillary.
Po tej poti moramo hoditi vzporedno, z roko v roki, in kljub zahtevnosti korakati naprej.
Bon voyage.