Ah, junij. Končno se je začelo meterološko poletje in redko kdo je med nami, ki mu naslednji 4 meseci ne bi predstavljali najlepšega dela leta.
Vitamin D je v porastu, občutiti je več pozitivnega utripa, ljudje so se iz stanovanj ter hiš preselili na ulice. Poleg tega nas čaka, vsaj moški del, svetovno prvenstvo v nogometu.
Pa vendar, glavna povezava, ki jo ljudje najdejo s poletnim časom, je vsekakor tista z dopustom.
Mnogi ljudje vidijo dopust kot priložnost, da se oddahnejo od vsakodnevnih obveznosti, ki so največkrat povezane z delom. Torej jim pomeni tistih par tednov odmik/pobeg od dela ali rutine.
Spet drugim pomeni dopust možnost, da poskusijo in doživijo tisto, za kar med letom enostavno ni časa. Odkrivanje novega, ukvarjanje z aktivnostmi, branje, kuhanje, druženje, umetnost, zgodovina in geografija. V glavnem, dopust je sinonim za pomik proti nečemu.
Kako pa na dopust gledava s Sebastjanom? No vsak malo drugače, vsekakor, vendar bi rada omenila tisto stično točko, v kateri se najdeva.
Ne glede na to, da čisto pravega dopusta za vodjo klinike/podjetja ni, mora zadostiti glavnemu kriteriju. To je, mora biti tak v obsegu ali/in pa vsebini, da nam zagotovi čas za regeneracijo. Posebej sva je potrebna letos, ko je za nami težko obdobje ustvarjanja nove klinike in selitve. Za nameček pa so prvi meseci novega obstoja prepolni nepredvidljivih situacij, na katere moraš odgovoriti takoj in predvsem primerno.
Tako kot se je Holden Caulfield, glavni junak Salingerjevega romana Varuh v rži, spraševal, kam gredo race, ko zamrzne jezero v Central Parku, se včasih sprašujeva tudi midva, kam je šel tisti pravi, zares brezskrben dopust.
Odgovor je v obeh primerih isti. Del je odletel daleč stran, preostali del je ostal na istem mestu. In tako mora biti. Tega ne obžalujeva, včasih se je s tem samo težje spopasti.
Ne glede na vse, pa je glavna resnica naslednja; ne želiva si tistega dopusta, pa naj bo dolg dva meseca in več, pa naj bo vsebinsko najboljši do sedaj, če bi se po koncu le-tega morala vrniti nekam, kjer nama ni všeč. Nekam, kjer ni smisla ali pa pravega zagona.
Zato vsem bralcem novičnika Od ust do ust želiva ne samo prekrasen dopust, ampak vesel razlog za vrnitev z dopusta. Želiva vam veliko ustvarjanja ali pa smiselne lenobe, izberite sami po lastnih potrebah. Gojiva upanje, da se nazaj z dopusta vrnete obnovljeni in zadovoljni. Da boste rekli: “Kaj lahko danes ustvarim lepega …” in ne “Spet ta šiht ….”. Ali ste šef podjetja ali pa zaposleni v podjetju, v bistvu ni pomembno.
“Mojster umetnost življenja ne riše jasne meje med delom in igro, med obveznostmi in zabavo, med umom in telesom, med učenjem in rekreacijo. V bistvu težko ločuje med obema. On enostavno sledi svoji viziji enkratnosti v tem, kar počne in pušča ostalim presojo, ali dela ali se igra. Kar se njega tiče, se mu zdi, da izvaja oboje.”
L. P. Jacks
Matej Pirtovšek, Sebastjan Perko