Bolezni dlesni in ostalih obzobnih tkiv so v današnjem času glavni krivec za izgubo zob, saj prizadenejo kar tri od štirih ljudi. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da je kar 70 odstotkov ljudi prepričanih, da parodontalne bolezni nimajo.
Parodontalna bolezen je agresivna in napredujoča bolezen, ki za sabo pušča nepovratno škodo. Nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva, nastanejo tako imenovani obzobni žepi, v katerih se kopičijo bakterije. Z napredovanjem bolezni se obzobni žepi poglabljajo, ker propadajo vsa tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Zobje se začnejo majati, na koncu pa preprosto izpadejo, ker nimajo več opore. Toda parodontalna bolezen ne pomeni le vnetja, ki je omejeno samo na ustno votlino. Posledice so lahko precej resnejše, saj bolezen dokazano povzroča številna akutna ter kronična obolenja, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja.
Srčnožilne bolezni so še vedno glavni vzrok za smrt v sodobnem svetu. Študije so pokazale neposreden vpliv parodontalne bolezeni na razvoj srčnožilnih bolezni. Bakterije, ki povzročajo parodontalno bolezen, namreč vdirajo v telo in direktno vplivajo na razvoj aterosklerotičnih plakov, poleg tega pa s tvorbo strupov sprožijo vnetni odziv celotnega telesa. Tako je danes CRP (protein, ki ga tvorijo jetra kot odziv na PB) bolj natančen pokazatelj za razvoj srčnega infarkta, kot sam nivo holesterola.
Bolniki, ki imajo napredovalo parodontalno bolezen, imajo dvakrat več možnosti za srčni infarkt kot ljudje brez vnetja obzobnih tkiv. Raziskave so pokazale, da so ti bolniki celo od tri- do štirikrat bolj izpostavljeni tveganju za ta hud zaplet, ki ogroža življenje. Če k temu dodamo še druge dejavnike tveganja, potem se verjetnost, da se bo to zgodilo, stopnjuje.
Podobno je parodontalna bolezen dejavnik tveganja tudi za možgansko kap. Ljudje s parodontalno boleznijo imajo tako 2- do 3-krat večjo možnost za razvoj te kapi!
Pred kakršnokoli operacijo ali presaditivijo organa je obvezno, da se parodontalna bolezen sanira, saj v nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost za razvoj sepse in pooperacijskih zapletov.